Ko enkrat odložiš prtljago v sobici, napolnjeni z lepo in čisto energijo, ki jo je moč čutiti v čisto vsakem kotičku, si zaželiš, da bi tam kar ostal. Tako domače. Tako zelo lepo. Srkanje kave v žarečem zelenem vrtu sredi posade. Opazovanje želve Danice, kako se plazi mimo nog. Že tretjič. Predenje g. Mačkona v naročju, medtem, ko v gugalniku bereš knjigo. Neprecenljivi večerni klepeti z mojo drago Adrijano. Nenehen smeh. Glasba... Čista sreča.
Imenitno za pobeg iz vsakdanjosti...
OdgovoriIzbrišiIn tako relaxe izgleda!
Sabina, samo zamižim in sem že tam... upam, da februarja spet:)
OdgovoriIzbriši