sreda, 28. september 2011

Ježek Franjo.

Tegale do potankosti natančno izdelanega Ježka (z Žirafo sva ga poimenovali Franjo) so ustvarile magične ročice Sovice Oke oz Urške Veber. Danes je pricapljal do naju, ker ga je Sovica poslala na posebno skrivno misijo...



O JEŽU IN LISICI (Srbska pravljica)
Lisica je vprašala ježa: »Koliko pameti imaš?«
»Samo eno,« je odgovoril ježek.
»Jaz pa imam petinsedemdeset pameti,« se je širokoustila lisica.
»Ne verjamem! To mi moraš priseči na posvečenem kraju.«
»Na posvečenem kraju? Kje pa je to?«
Ježek je pospremil lisico do pasti, ki jo je lovec nastavil v gozdu.
»To je posvečeno mesto! Nastavi taco.«
Lisica je stopila na železo, vzmet je usekala in jo zgrabila.
»O gorje mi, kako se bom rešila?« je javkala lisica.
»Kako naj vem?« je rekel ježek, »saj imam eno samo pamet, ti pa jih imaš petinsedemdeset.«
»Že vidim, da me je kaznovalo, ker se se širokoustila. Prosim te, ježek, svetuj mi, kako naj se rešim tegale železa.«
»Ko pride lovec, se potuhni, kot da si mrtva,« je rekel ježek.
»Ko te bo sunil s čevljem, se ne premakni. Nato te bo vzel iz pasti in te položil na zamljo. Takrat pa steci, kar moreš!«
Prišel je lovec, sunil lisico s škornjem, in ko je videl, da se ne premakne, je razklenil past ter položil lisico na zemljo. Preden se je obrnil, jo je lisica že ucvrla po bregu. Nikoli več se ni hvalila, da ima petinsedemdeset pameti.

torek, 27. september 2011

Berto, zajec langobardski.

Tako je naslov nove pravljice Svetlane Makarovič, ki so jo danes predstavili na novinarski konferenci v Konzorciju. Ilustrirala jo je prijateljica, in meni najbolj ljuba ilustratorka, Mateja Jager. Njene natančne in žive ilustracije so me navdušile že v prejšnji Svetlanini knjigici, Čuk na palici. Zajčki, podgane, veverice, lisičke, opice... pa rožice... vse je tako živo, da bi jih kar pobožal. Ali pa jim šepnil na uho, naj pridejo kaj na obisk. Na skodelico čaja in piškot. In klepet.










Zajec Berto je eden tistih, ki se morajo zaradi pomanjkanja hrane podati na dolgo pot s severa Nemčije proti jugu, kjer je toplo in se cedita med in mleko. Na svoji poti sreča številne predstavnike ostalih germanskih plemen, Mongole in celo grofa Drakulo preden pride na ozemlje današnje Slovenije. Tu se prave dogodivščine šele začnejo in nas peljejo v podzemni svet Krasa, k ponosni mišji družini, negostoljubnima zakoncema Jazbinšek ... Na koncu Berto, dolgobradi zajec, sreča svojo Marjutko na pobočju Nanosa, kjer se dokončno ustali in zre v sončni zahod proti morju.





Svetlana Makarovič prepleta zgodovinska dejstva o preseljevanju Langobardov v 6. stoletju s smešenjem človeških napak, predvsem pa sporoča bralcem vseh generacij, da nas le trud in vztrajnost pripeljeta do velike sreče.

Knjigo je izdala založba ArseM in je prijazna za čisto vsaki žep. Cena je 5 eur.

nedelja, 25. september 2011

‎[S]ončna in [s]ladka [s]obota

Gdč. Fehtarca


Mmmmmmm...






Limona in čokolada. Včerajšnja Mmmmetkina kombinacija.

Čudovita knofasta posoda Andreje Trkman.

Vinko na obisku.

ponedeljek, 19. september 2011

Sončna sobota

Z Žirafo, Vinkotom in Fani smo se v soboto zjutraj ležerno sprehodili skozi zaspano in nič kaj jesensko Ljubljano. Na tržnico po sveže cvetlice in na zajtrk. 


Vinko je izkoristil najino posedanje s Fani ter toplo vzhajajoče sonce za jutranjo meditacijo. Kar sredi Ljubljane.


Žirafa pa je stegovala svoj dolgi vrat za pisanimi baloni v zraku in nestrpno pogledovala proti Bregu ...



Dan na Bregu je ponovno minil kot bi mignil. Čudovita družba, slastno indijsko kosilo, od smeha razboljene obrazne mišice in polna malha kreativnega elana. 
Neprecenljivo.

SmrCHica Aga





četrtek, 15. september 2011

Gospa Katrca

Tole odštekano Katrco z Žirafo že nekaj časa zasledujeva po mestu. In končno sva jo ujeli. V spremstvu cele četice mravljic. Na dvorišču Vilharjeve, skoraj pred najinim ateljejem, naju je presenetila in se takole nastavila pred objektiv.


Bila je HUDA mravljica ... la la la la la la la ...

nedelja, 11. september 2011

Umetniški sejem Tabor sept. 011

Včeraj je park Tabor pokal po šivih od pisanih unikatnih izdelkov, dobrovoljnjih dvonožnih in štirinožnih obiskovalcev, prijateljev in mnogih ustvarjalcev, ki so razstavili svoja dela.
Super vibe. Super vzdušje. Popolno nasprotje Brega.

Eduardo Aiveira Bentub
ARSEM

ps: Metkini kolački so bili tako popolni, da jih na začetku mimoidoči sploh niso upali pojesti. Tako nekako je šlo: "Gospa, ne, ne, to niso magnetki iz fimo mase. Lahko jih pojeste. Čisto zares."