Ko ugasnejo luči . . .

. . . je postavljena zadnja stojnica za ARTish #6!

DANES!

Od 9:00 do 20:00!

Gornji trg, Ljubljana!

OBISK OBVEZEN!

3:00 zjutraj.

Kontrola pri delu.

5:00 zjutraj. FERTIK DEU!

T i š i n a .

Cvrčanje čričkov.
Veter, ki liže po ušesih.
Nežno šelestenje trav.
Nič drugega.
Le to.
Rabim.
In pogrešam.

 

ZAZ

Amazing voice. Amazing energy. Amazing concert.
Thank you ZAZ!

foto Erika Felicijan

P O G R E Š A N A !

Iz petka na soboto ponoči (oz zjutraj) je izpred mojega bloka izginila meni zelo ljuba in predraga Fani (skupaj z najinim kolesom)! V kolikor jo kdo opazi, naj jo prosim napoti nazaj domov.
Fani boste prepoznali na ropotajočem starem zlato rumenem Rog kolesu. Okoli vratu pa nosi viola šal.
Pogrešam jo!

Najditelju HVALA!

O d k l o p .

2012. Leto sprememb. Poglabljanj vase. Nenehnega (res aktivnega) dela na sebi. Huh! A še vseeno te nevede vase posrka navidezna razburkana reka, ki te odplavi. Daleč stran od sebe. Občutek, kot da si v centrifugi, in ne moreš izstopiti ven. Utrujajoče. Čeprav se počutim kot nekaj20letnica se zavedam, da Življenje dirja z neverjetno naglico. Včasih kar švigne mimo mene. Niti ozrem se ne za Njim. Ker baje ni časa. Kaj sploh je ČAS?

ČAS je TUKAJ in ZDAJ. Točno ta trenutek. Ne preteklost. In ne prihodnost. Zdele. Točno zdele. Vsakemu trenutku se je treba prepustiti. Ker ti nasproti pride z določenim namenom. Brez upiranja. Sabo bodi. Se prepusti. In uživaj v tem kar ti je podarjeno. . . Pa vendar ni vedno lahko. Ker nas niso tega "učili". Ravno obratno. Delaj to, kar je prav. In ne to, da ti je fajn. Bulshit!

Pred "prazniki" smo z Žužo in Vinkom spokali kufrčke. In se za nekaj dni popolnoma odklopili. Celo telefon se je na poti kar sam odločil, da ima dovolj. Čez nekaj dni se je vseeno vrnil nazaj. Datiran na 14.2. Smešno. Čakala nas je prečudovita kamnita hišica. Slastni zajtrki na terasi. Neskončne debate o odnosih (takšnih in drugačnih). In še o čem. Srkanje knjig. In odličnega vina. Jutranji tek in joga ob morju. Črički. Žabe. Želve. Razvajanje želodca s preslastno hrano. Predvsem pa mir. Mir v srcu. Mir v sebi. Občutek polnosti. Sreče. Hvaležnosti. Lepote Življenja.

.Življenje. = .Uživanje.
Je tako?

Prečudovit pogled z vrhnje terase . . .

 

Polna skleda. Tiramisuja. Domačega.

Zeleno. Ker te ljubim. Zeleno.

Ni šlo brez tega. Kljub vsemu . . .

S p r e j e m a n j e .

"Sprejemati realnost pomeni dopuščati svobodo - sebi in drugim, živeti neustrašno, odvreči vse predsodke in dogme ter zaupati, da je vse tako, kot mora biti. Potem se lahko sprostimo in v svoji realnosti uživamo." (Nara Petrovič)

foto Erika Felicijan - Patsy

foto Erika Felicijan - Patsy

foto Erika Felicijan - Patsy

foto Erika Felicijan - Patsy

S a n j e .

Morda so sanje stkane iz obilice dela. In, če uberemo bližnjice, lahko izgubimo sled in pozabimo, zakaj smo začeli sanjati, nato pa nazadnje odkrijemo, da nam sanje nič več ne pripadajo.

(Sergio Bambaren, po knjigi Delfin)

Odmor na selu . . .

Med srčnimi in preprostimi ljudmi.

Kjer ni nevoščljivosti, pričakovanj in čudnih energij.

Kjer ni pomembno kdo si, kaj imaš in kako izgledaš.

Tam, kjer ti narava daje čisto vse kar potrebuješ. 

Če le vidiš.

Tam, kjer si vedno dobrodošel.

Tam, kjer te vedno pričaka iskren nasmeh in preprosta sreča.

Kljub garaškemu in težkemu življenju.
In tu ti postane jasno, kako malo potrebuješ, da živiš.
In si srečen.