Patsy v družbi svoje posebne Žirafe potuje po svetu na dišečem sivkinem oblaku domišljije in ljudi okoli sebe opominja, naj ne pozabijo na kreativnost, ki jo skrivajo v sebi. In da ni nič narobe, če vsake toliko na svet pogledajo z zasanjanimi otroškimi očmi.
torek, 3. november 2015
DISSAPOINTMENT
If you aske me what is my biggest dissapointment in my life would say people. People whome I was treating as a closest friends, people whome I trusted completely, people for whome I would and did everything.
But this is life. What to do. Lectures are waiting for us behind every corner. And real friends will stay near me no matter what. No matter the distance. No matter how rich or poor I am. No matter how happy or miserable I am. Real friends will stand and walk with me for ever.
And thank you life for these lectures and thank you real Angels who are with me no matter what.
Boom!
foto Erika Felicijan |
MAGIC
The very same magic, the very same, that you used to get first job, to find a best friend, and to heal what hurt, and inspires your dreams, is the exact same "grade" of stuff that can make you most want today come to pass.
Point being: You've already engaged it. You've already commanded it. You've already done the impossible. So what's the big deal about doing it again?
Oh go on.
The Universe
photo Erika Felicijan |
torek, 24. februar 2015
MOČ. ŽENSKE.
Čez dan sta njeno dvorišče preletavali 2 podgani. Tišina. Brez posebnega dogajanja. Po navadi tam sedijo ženske iz bližnjih vasi. Čakajoč hčerke, ki so prišle splavit. Posiljene. Po vsej verjetnosti. Še ne poročene in v tem stanju sramota za družino.
Ona je vaška zdravnica, ginekologinja, porodničarka. Vse.
Padel je mrak, v hiši tišina. Še elektrika je odšla za nekaj minut in okolica je potonila v temo. Le troblje mimo vozečih pošastnih kamionov je bilo slišati. Kak tuk tuk sem in tja. In odmeve mnogih ptic, ki domujejo tu blizu. Papige. Pavja družina. Črni irokezec z rdečo zadnjico.
Mirujem ob sijaju sveče. In na enkrat zaslišim škripanje ograje in železnih vrat. Glasovi moških in žensk. In otrok. Sklonim se čez ograjo balkona, pogledam proti njeni hiši. 2 ženski podpirata nosečnico, za njima še 4 glasne ženske z otroci, za njimi moški. Ona pride ven iz hiše, odklene skrivnostno sobo, ki se skriva za železnimi vrati. Nosečnico odpeljejo notri. Vrata se zapro, zunaj pa med spremljevalkami poteka burno zbiranje bankovcev. Za kasnejše plačilo.
Čakam, pripravljena na glasno ječanje ženske. A za železnimi vrati nobenega zvoka. Le čez nekaj minut oddaljen mil zvok malega bitjeca. Železna vrata se odpro, ven pride Ona. Ženske se lotijo čiščenja sobe z vodo. Še vedno nobenega zvoka. Kmalu zatem pa ven prinesejo malo štručko, zavito v blago. Za njo pa počasi in vidno utrujena prikoraka štručkina mati.
Vsega skupaj mogoče ena ura. Od njenega prihoda in odhoda.
Moč ženske.
In skrivnost življenja.
Naročite se na:
Objave (Atom)