Tole je Aloo Baba. Bradati striček, z iskrivimi očmi, ki je samo krompir (zato tudi Aloo = krompir) in je bojda toliko in toliko let nazaj ušel od doma, ker je želel živeti svoje življenje. In je zgradil Shiva tempelj, kjer sedaj živi.
Ga večkrat obiščem. Vedno nas pričaka odprtih rok, z nasmehom. Mi stisne v pest bonbon ali dva, ali pa mi v žep natrosi pražene čičerike. Obvezno nam vedno postreže tudi chai. Ne sprašujem ga nič. Samo opazujem. Domačine in ostale "svete može", ki hodijo k njemu, na polno debatirajo, kadijo čilum. Pa tudi turiste, s kakšnim občudovanjem ga gledajo in včasih tudi vprašajo res velko neumnost. Na primer, gospodično, iz Izraela, je zanimalo, ali se bo poročila z Izraelcem. Lepo prosim, no. . . Smo sedeli en dan. V krogu. V tišini. In nad nami je začela krožiti ogromna jata golobov. Pa je Baba vzel v roke enega novejših telefonov in jih začel fotografirat. "Look, pigeons making pooja!"
Kdo sploh je Baba? Bolj ko sprašujem, nihče ni ne zna razložit. Eden izmed odgovorov je bil "Look at him! This is Baba." No, pa mi je prijatelj iz Puškarja končno na najbolj enostaven način razložil kaj je Baba. Baba nima nikakršnih navezav na svojo družino, nima nobenega premoženja, vse kar ima, mu prinesejo ljudje in živi brez kakršnegakoli stresa. Življenje z naravo in "čisto" razmišljanje.
Nisva se še pogovarjala. In na začetku sem skrivaj kradla foto utrinke. No, potem pa se je Baba začel nastavljati, pozirati, za ne ga ustavit. Pa sem postala na pol osebna fotografinja Babi. In fotke bodo krasile njegov tempelj.
In tempelj je . . . . wow. Ure in ure lahko sediš na eni izmed teras, piješ chai, poslušaš dretje stoterih pavov, in samo si. Tam. Tako zelo hvaležen. Da lahko si. Tam.
 |
| foto Erika Felicijan |
Ga večkrat obiščem. Vedno nas pričaka odprtih rok, z nasmehom. Mi stisne v pest bonbon ali dva, ali pa mi v žep natrosi pražene čičerike. Obvezno nam vedno postreže tudi chai. Ne sprašujem ga nič. Samo opazujem. Domačine in ostale "svete može", ki hodijo k njemu, na polno debatirajo, kadijo čilum. Pa tudi turiste, s kakšnim občudovanjem ga gledajo in včasih tudi vprašajo res velko neumnost. Na primer, gospodično, iz Izraela, je zanimalo, ali se bo poročila z Izraelcem. Lepo prosim, no. . . Smo sedeli en dan. V krogu. V tišini. In nad nami je začela krožiti ogromna jata golobov. Pa je Baba vzel v roke enega novejših telefonov in jih začel fotografirat. "Look, pigeons making pooja!"
Kdo sploh je Baba? Bolj ko sprašujem, nihče ni ne zna razložit. Eden izmed odgovorov je bil "Look at him! This is Baba." No, pa mi je prijatelj iz Puškarja končno na najbolj enostaven način razložil kaj je Baba. Baba nima nikakršnih navezav na svojo družino, nima nobenega premoženja, vse kar ima, mu prinesejo ljudje in živi brez kakršnegakoli stresa. Življenje z naravo in "čisto" razmišljanje.
Nisva se še pogovarjala. In na začetku sem skrivaj kradla foto utrinke. No, potem pa se je Baba začel nastavljati, pozirati, za ne ga ustavit. Pa sem postala na pol osebna fotografinja Babi. In fotke bodo krasile njegov tempelj.
In tempelj je . . . . wow. Ure in ure lahko sediš na eni izmed teras, piješ chai, poslušaš dretje stoterih pavov, in samo si. Tam. Tako zelo hvaležen. Da lahko si. Tam.
fotografije ERIKA FELICJAN
