ARTish #6. Od A do Ž.

Evola. Takole nekako izgleda 20 urni ARTish dan.
Neprecenljivo!

avtor: MP / ARTish

ARTish #6

Gornji trg. 3:00 zjutraj. 
Sem in tja opotekajoče prikoraka kak okajeni žurer.  Njemu se klepeta. Itak.
Glasen zvok urbanih mačk, ki se potikajo po skritih kotih in skrbijo, da se jim kmalu pridružijo nove generacije.
Z Žirafo sedim ob Herkulovem vodnjaku in čakam. Razmišljam, da je končno prišel čas, ko bom realizirala svojo ARTish vizijo na Gornjem trgu. Nori občutki. Dolg teden je bil. In komaj sem že čakala zadnjo soboto v maju.

Gornji trg. 4:00.
Polovica stojnic postavljenih. Pridruži se nam ptičje petje.
Božansko.

Gornji trg. 5:00.
Postavimo zadnjo, oseminštirideseto stojnico. Iz avtomobila fantov, ki so postavljali stojnice, zaslišim glasbo "We are The World". Luči na Gornjem trgu ugasnejo.
Pogledam po ARTish prizorišču. Slika je točno taka, kot sem si jo zamislila pred nekaj meseci, ko sem šla predstavit projekt na Turizem Ljubljana. ARTish na Gornjem trgu. V samem središču prečudovite Ljubljane.

Gornji trg. 7:00.
Ponovno nazaj na prizorišču. Sonce sije. S prav posebnim žarom. Počasi začnejo kapljati ARTishani. Tokrat gre zares.

 

Gornji trg. 21:00
Ponovno sedim ob Herkulu. Utrujena. A tako polna.
Priznam.
Včeraj sem jokala.
Od sreče.
Koliko ljudi. Koliko lepe energije. Koliko sonca.
Skoraj neverjetno.
A tako zelo resnično. . .

HVALA!
Vsem.
In vsakemu posebej.
HVALA!

 Skoraj do zadnjega kotička zapolnjen Gornji trg.

Hvala afriškemu pevskemu zboru Sankofa za prečudovit nastop!

To je to.

Besede tu niso potrebne.

Od tegale cukra sem fasala sladkorno.

Ljubka Tina, Hedonist Factory. Zalubljena v Ljubljano. Prišla z vlakom iz Zagreba. Na ARTish,

Tokrat nisem veliko fotografirala. Ni bilo časa...

Ko ugasnejo luči . . .

. . . je postavljena zadnja stojnica za ARTish #6!

DANES!

Od 9:00 do 20:00!

Gornji trg, Ljubljana!

OBISK OBVEZEN!

3:00 zjutraj.

Kontrola pri delu.

5:00 zjutraj. FERTIK DEU!

T i š i n a .

Cvrčanje čričkov.
Veter, ki liže po ušesih.
Nežno šelestenje trav.
Nič drugega.
Le to.
Rabim.
In pogrešam.

 

ZAZ

Amazing voice. Amazing energy. Amazing concert.
Thank you ZAZ!

foto Erika Felicijan

P O G R E Š A N A !

Iz petka na soboto ponoči (oz zjutraj) je izpred mojega bloka izginila meni zelo ljuba in predraga Fani (skupaj z najinim kolesom)! V kolikor jo kdo opazi, naj jo prosim napoti nazaj domov.
Fani boste prepoznali na ropotajočem starem zlato rumenem Rog kolesu. Okoli vratu pa nosi viola šal.
Pogrešam jo!

Najditelju HVALA!

O d k l o p .

2012. Leto sprememb. Poglabljanj vase. Nenehnega (res aktivnega) dela na sebi. Huh! A še vseeno te nevede vase posrka navidezna razburkana reka, ki te odplavi. Daleč stran od sebe. Občutek, kot da si v centrifugi, in ne moreš izstopiti ven. Utrujajoče. Čeprav se počutim kot nekaj20letnica se zavedam, da Življenje dirja z neverjetno naglico. Včasih kar švigne mimo mene. Niti ozrem se ne za Njim. Ker baje ni časa. Kaj sploh je ČAS?

ČAS je TUKAJ in ZDAJ. Točno ta trenutek. Ne preteklost. In ne prihodnost. Zdele. Točno zdele. Vsakemu trenutku se je treba prepustiti. Ker ti nasproti pride z določenim namenom. Brez upiranja. Sabo bodi. Se prepusti. In uživaj v tem kar ti je podarjeno. . . Pa vendar ni vedno lahko. Ker nas niso tega "učili". Ravno obratno. Delaj to, kar je prav. In ne to, da ti je fajn. Bulshit!

Pred "prazniki" smo z Žužo in Vinkom spokali kufrčke. In se za nekaj dni popolnoma odklopili. Celo telefon se je na poti kar sam odločil, da ima dovolj. Čez nekaj dni se je vseeno vrnil nazaj. Datiran na 14.2. Smešno. Čakala nas je prečudovita kamnita hišica. Slastni zajtrki na terasi. Neskončne debate o odnosih (takšnih in drugačnih). In še o čem. Srkanje knjig. In odličnega vina. Jutranji tek in joga ob morju. Črički. Žabe. Želve. Razvajanje želodca s preslastno hrano. Predvsem pa mir. Mir v srcu. Mir v sebi. Občutek polnosti. Sreče. Hvaležnosti. Lepote Življenja.

.Življenje. = .Uživanje.
Je tako?

Prečudovit pogled z vrhnje terase . . .

 

Polna skleda. Tiramisuja. Domačega.

Zeleno. Ker te ljubim. Zeleno.

Ni šlo brez tega. Kljub vsemu . . .