nedelja, 20. november 2011

Pravljice.

Ki jih zna pisati le Narava.  In kako lepo je, če znaš razbrati Njen jezik. Ali pa celo slišiš, kako ti jih šepeta na uho, ko se sprehajaš skoznjo. Če imaš prava ušesa ...

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

foto Erika Felicijan

"Če bi moral izbrati prizore, zvoke in vonjave, ki bi jih - od vseh radosti na svetu - najraje doživel na svoj zadnji dan na zemlji, bi izbral tele: vedro žvrgolenje ščinkavca ob zori, vonj bora v opoldanski vročini, samoten klic gosi, pogled na kačjega pastirja, ki se lesketa na soncu, glas drozga globoko v temačnem večernem gozdu in belo katedralo iz oblakov, ki mirno pluje po modrem nebu." 
(Edwin Way Teale)




2 komentarja:

  1. Hvala za krasen sprehod, pa čeprav skozi objektiv. Narava je res polna navdihov in čarobnosti.
    Pomežik

    OdgovoriIzbriši
  2. Z veseljem popeljem še na kakšen sprehod ... :)

    OdgovoriIzbriši