sreda, 25. julij 2012

N I K O L I. Ni prepozno.

Ni važno, koliko časa mi ostaja.
Lahko ga preživim v rastoči ljubezni in razbremenjenosti.
Vsak dan sem lahko bliže sebi, s toplo roko na svojem srcu.
Ko stojim sredi svoje svetlobe, vidim, kaj mi je ponujeno ta hip.
Nobene starosti ni, ko stojim sredi svojega trenutka. Iz minute v minuto. V ritmu, ki je zdaj moj.
Ne vem, kaj bo jutri. A vedno bolj vem, kdo sem, kaj čutim in v katerem načrtu želim živeti.
Preteklost me ne bremeni in prihodnost me ne teži, ko stojim pod čistim nebom.
Do konca in čez obstaja zame prostor, kjer sem ljubljena.
Dajem si pravico do polnosti in lepote in se učim vsak hip iskati in zaužiti, kar je moje.
Reka življenja me nosi in moj cilj je v meni.
(Alenka Rebula)

1 komentar:

  1. Oh, Alenka tako spretno stke bedede v spodbudo. Navdih. Novo upanje. Življenje.

    OdgovoriIzbriši