P O G R E Š A N A !

Iz petka na soboto ponoči (oz zjutraj) je izpred mojega bloka izginila meni zelo ljuba in predraga Fani (skupaj z najinim kolesom)! V kolikor jo kdo opazi, naj jo prosim napoti nazaj domov.
Fani boste prepoznali na ropotajočem starem zlato rumenem Rog kolesu. Okoli vratu pa nosi viola šal.
Pogrešam jo!

Najditelju HVALA!

Spominčice...

Ne pomnim tako zoprnega meglenega vremena. Resnično sem ga že sita! Se samo meni zdi ali je na splošno nekaj "čudnega" in težkega v zraku? Kamorkoli se obrnem, vre. Kot da bo vsak čas huda eksplozija vseh mogočih čustev, ki tičijo v nas in nas stiskajo v kot. Še toliko težje mi je, ker sem nekaj tednov nazaj brezskrbno z vsem telesom in čutili srkala tropsko sonce in polnila baterije z nepopisno lepo energijo okoli sebe. Ampak ja.  Tukaj in zdaj. To je bistveno. Če že ni sonca, si ga moramo priklicati in se ne vdati. Jaz si ga vsake toliko pričaram z babičino spominsko knjigo, ki jo čuvam, kot največji zaklad. Moja draga babi Fani. Z mano je vsak sleherni dan ...

Zebe me!

Je pred dnevi zacvilila od mrazu otrdela Fani, ko sva se na poti v atelje s kolesom pogumno prebijali skozi ljubljansko meglo. Z Žirafo sva seveda takoj skočili v akcijo. Samo poglejte ta hvaležen nasmešek na njenem obrazku ...